Računalniška osebnost

RAY TOMLINSON

To je ameriški programer, ki se je rodil l. 1941. Raymonda Samuela Tomlinsona štejemo za izumitelja e-maila. Prva elektronska pošta je bila poslana l. 1971 preko ARPANnet-a, ki je bil predhodnik današnjega interneta. Ta sistem je prvi omogočil pošiljanje elektronskih sporočil med uporabniki različnih računalnikov, priključenih v omrežje ARPAnet. Pred tem si sporočilo lahko poslal le drugim, ki so uporabljali isti računalnik. 

To je naredil tako, da je uporabil simbol @, s katerim je ločil uporabnika od njegovega gostitelja oz. računalnika. S tem je ustvaril e-mail naslov, ki se ga uporablja od takrat naprej. Prav ta simbol je izbral iz dveh razlogov: @ se ni pojavljala niti v operacijskem sistemu, v katerem je razvil aplikacijo za pošiljanje e-pošte niti v imenih njegovih sodelavcev, s katerimi je komuniciral, niti v imenih gostiteljskih računalnikov. 

Njegov izum ni bil načrtovan. Prvo elektronsko sporočilo, ki ga je Tomlinson poslal je bilo testno in se ni ohranilo. Sam avtor njegovo vsebino opiše kot nepomembno in da jo je zato pozabil. Na začetku si ni predstavljal, kaj pravzaprav bo njegov izzum pomenil. Vendar pa je iznajdba e-pošte izjemno spremenila način komuniciranja in s tem pospešila razvoj informacijske družbe.

Naloga VUG

    Pri vajah za izbirni predmet Večpredstavna učna gradiva smo prejšnji teden spoznali različne formate za shranjevanje grafike. Včasih sem slike preprosto shranjevala, brez da bi se ozirala na to, kakšen format sem pri tem izbrala. Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj točno pomeni določena pripona na koncu imena datoteke. 

Z reševanjem spodnjih treh nalog sem bolj pobliže spoznala prednosti in slabosti posameznih formatov. V prihodnje bom tako lažje premislila, kakšen format datoteke bom uporabila - če ne drugega, bom tako na disku porabila manj prostora za slike;P 

1.    NALOGA:

osnovna fotografija                                   

 

povečan delček fotografije

S pomočjo iskalnika Google sem poiskala fotografijo v povezavi s cerebralno paralizo. Da je ta slika rastrska oz. bitna, sem ugotovila tako, da sem njen majhen delček povečala in s tem dobila popačen košček slike.

Rastrska grafika je namreč način shranjevanja slik z množico slikovnih pik ali pikslov (tj. najmanjših enot slike, ki jim lahko določimo barvo) v obliki 2D matrike ali mreže. Vsi piksli na sliki so enako veliki. Čim gostejša je mreža, tem bolj natančno lahko sliko predstavimo – večje število pikslov pomeni ostrejšo sliko. Ko tako sliko transorfmiramo, torej povečamo, raztegnemo, zavrtimo ipd., dobimo nazobčano sliko – na njej so vidni majhi kvadratki. To se zgodi zato, ker se mreža s piksli zredči in s tem povzroči nazobčanost oz. manjšo natančnost slike.

2.    NALOGA:

Na spletu sem poiskala slike različnih formatov:

•          .gif

Za prvi primer je .gif format primeren, saj je slika predstavlja preprosto animacijo. Medtem ko bi bil za drugo sliko boljši .jpeg format, saj se že pri manjši povečavi opazi občutno popačenje. Pri .gif datotekah je na voljo premalo barvnih odtenkov za predstavitev natančne fotografije - format . jpg pa se nasprotno najbolje izkaže pri fotografijah.

•          .jpeg

Prva fotografija je ustrezen primer uporabe .jpeg formata. Na drugi strani pa bi bila za drugo sliko boljša izbira .png formata, saj so kontrasti med sosednimi piksli precej veliki.

•          .png

Prva slika predstavlja dober primer uporabe formata .png. Slika vsebuje črte, tekst in temno-svetli kontrast. Za drugi primer pa bi bila boljša izbira jpeg. formata, saj je kot sem že omenila ta format primernejši za fotografije. V tem primeru uporabljen .png kljub večji velikosti datoteke, ne prinese bistvenega izboljšanja v kvaliteti fotografije.

3.    NALOGA:

Na internetu sem poiskala fotografijo, ki se navezuje na mojo temo – deček na invalidskem vozičku ima spastično cerebralno paralizo (na to kažejo pokrčene roke).

Prenesla sem jo v program za urejanje rastrskih slik GIMP in jo shranila v različne formate, ki smo jih spoznali tekom vaj.

Tabela z velikostmi datotek v različnih formatih:

.jpeg	75 KB
.gif	124 KB
.png	378 KB
.bmp	792 KB
.tiff	792 KB

Največ prostora na disku sta zavzeli datoteki formata .bmp in .tiff, ki sta obe veliki 792 KB. Format .tiff namreč izberemo, ko želimo čim boljšo kvaliteto slike in nam ob tem velikost datoteke ni pomembna. Format .bmp pa ne podpira kompresiranja in je zato datoteka velika.

Velikost datoteke pa je ravno tako odvisna tudi od same slike: uporabljenih barvnih odtenkov, ločljivosti slike, podrobnosti na sliki itd..

Večpredstavna učna gradiva v specialni in rehabilitacijski pedagogiki

Kaj je cerebralna paraliza?

Zakaj sem se odločila za to temo?

Tekom študija in prostovoljstva sem pridobila že veliko izkušenj z delom z osebami s posebnimi potrebami. Če jih na hitro preletim, sem imela do sedaj priložnosti spoznati, se družiti in delati z osebami, pri katerih so bile prisotne najrazličnejše posebne potrebe. Nekako pa me je že od začetka najbolj pritegnilo delo z gibalno oviranimi, med katerimi je velik del takih, ki ima cerebralno paralizo.

In kaj pravzaprav sploh je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza je ena izmed najpogostejših vrst gibalne oviranosti. Že samo ime pove veliko. "Cerebralna" pomeni, da vzrok tiči v možganih, "paraliza" pa da so prisotne težave z gibanjem in držo.
Torej, če povzamem: cerebralna paraliza je motnja gibanja, drže ali koordinacije, do katere pride zaradi nenapredujoče okvare ali poškodbe nedozorelih možganov.

Kako se bo poškodba možganov izrazila na funkcioniranju posameznika, je odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan oz. okvarjen. Prisotna je lahko spastičnost ali zategnjenost mišic, nehotni gibi, težave z ravnotežjem, požiranjem in govorom. Prizadete so le posamezne okončine ali pa celotno telo.
Poleg motenj motorike pa se lahko pojavijo še mnogi drugi simptomi: težave z zaznavanjem, vidom, sluhom, epilepsija, motnje v duševnem razvoju itn.

Zavedati se moramo, da nista niti dva posameznika s cerebralno paralizo enaka. Vsaka oseba je individuum in jo moramo temu primerno tudi obravnavati.

Kdo sem jaz?

Kdo sem jaz? Hmm... Težko je le v nekaj stavkih strniti predstavitev tako "zakomplicirane" osebe :P


Sem Klara Hlad. Prihajam iz zgornje Vipavske doline, ki jo gotovo vsi poznate po sunkoviti burji. Sama je ne bi zamenjala za nič na svetu.
Kljub svojemu mrzlemu priimku se imam za toplo osebo, ki rada govori in spoznava nove ljudi. Če me določena stvar zanima, bom naredila vse, da ji bom prišla do dna. Ta trma in vztrajnost pa se pogosto srečata z mojim perfekcionizmom. V takih trenutkih se težko prepričam, da na nekatere stvari preprosto ne morem vplivati.

Študiram specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Želja po delu z osebami s posebnimi potrebami se je v meni rodila iz prostovoljstva, ki je še danes pomemben del mojih aktivnosti. Čeprav mi faks vzame kar precej časa, si skušam vzeti čas tudi za stvari, ki jih imam rada: petje, igranje kitare, kuhanje, druženje s prijatelji,...


Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem vse prej kot enostavna . Od časa do časa težko razumljiva (tudi sama sebe sebi), vendar prav zaradi tega zanimiva :)