Naloga VUG

    Pri vajah za izbirni predmet Večpredstavna učna gradiva smo prejšnji teden spoznali različne formate za shranjevanje grafike. Včasih sem slike preprosto shranjevala, brez da bi se ozirala na to, kakšen format sem pri tem izbrala. Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj točno pomeni določena pripona na koncu imena datoteke. 

Z reševanjem spodnjih treh nalog sem bolj pobliže spoznala prednosti in slabosti posameznih formatov. V prihodnje bom tako lažje premislila, kakšen format datoteke bom uporabila - če ne drugega, bom tako na disku porabila manj prostora za slike;P 

1.    NALOGA:

osnovna fotografija                                   

 

povečan delček fotografije

S pomočjo iskalnika Google sem poiskala fotografijo v povezavi s cerebralno paralizo. Da je ta slika rastrska oz. bitna, sem ugotovila tako, da sem njen majhen delček povečala in s tem dobila popačen košček slike.

Rastrska grafika je namreč način shranjevanja slik z množico slikovnih pik ali pikslov (tj. najmanjših enot slike, ki jim lahko določimo barvo) v obliki 2D matrike ali mreže. Vsi piksli na sliki so enako veliki. Čim gostejša je mreža, tem bolj natančno lahko sliko predstavimo – večje število pikslov pomeni ostrejšo sliko. Ko tako sliko transorfmiramo, torej povečamo, raztegnemo, zavrtimo ipd., dobimo nazobčano sliko – na njej so vidni majhi kvadratki. To se zgodi zato, ker se mreža s piksli zredči in s tem povzroči nazobčanost oz. manjšo natančnost slike.

2.    NALOGA:

Na spletu sem poiskala slike različnih formatov:

•          .gif

Za prvi primer je .gif format primeren, saj je slika predstavlja preprosto animacijo. Medtem ko bi bil za drugo sliko boljši .jpeg format, saj se že pri manjši povečavi opazi občutno popačenje. Pri .gif datotekah je na voljo premalo barvnih odtenkov za predstavitev natančne fotografije - format . jpg pa se nasprotno najbolje izkaže pri fotografijah.

•          .jpeg

Prva fotografija je ustrezen primer uporabe .jpeg formata. Na drugi strani pa bi bila za drugo sliko boljša izbira .png formata, saj so kontrasti med sosednimi piksli precej veliki.

•          .png

Prva slika predstavlja dober primer uporabe formata .png. Slika vsebuje črte, tekst in temno-svetli kontrast. Za drugi primer pa bi bila boljša izbira jpeg. formata, saj je kot sem že omenila ta format primernejši za fotografije. V tem primeru uporabljen .png kljub večji velikosti datoteke, ne prinese bistvenega izboljšanja v kvaliteti fotografije.

3.    NALOGA:

Na internetu sem poiskala fotografijo, ki se navezuje na mojo temo – deček na invalidskem vozičku ima spastično cerebralno paralizo (na to kažejo pokrčene roke).

Prenesla sem jo v program za urejanje rastrskih slik GIMP in jo shranila v različne formate, ki smo jih spoznali tekom vaj.

Tabela z velikostmi datotek v različnih formatih:

.jpeg	75 KB
.gif	124 KB
.png	378 KB
.bmp	792 KB
.tiff	792 KB

Največ prostora na disku sta zavzeli datoteki formata .bmp in .tiff, ki sta obe veliki 792 KB. Format .tiff namreč izberemo, ko želimo čim boljšo kvaliteto slike in nam ob tem velikost datoteke ni pomembna. Format .bmp pa ne podpira kompresiranja in je zato datoteka velika.

Velikost datoteke pa je ravno tako odvisna tudi od same slike: uporabljenih barvnih odtenkov, ločljivosti slike, podrobnosti na sliki itd..