Strip

Kaj vse se da narediti s pomočjo računalnika! Tudi za učiteljski poklic nam ponuja toliko različnih možnosti, da bi bilo škoda, če jih pri svojem delu ne bi izkoristili vsaj nekaj.

Na vajah smo med drugim spoznali tudi, kako se izdeluje stripe v različnih programih. Tudi te lahko uporabimo kot čudovit učni pripomoček:)

Moj prvi strip predstavlja kratko zgodbico z naukom - nihče ne more narediti vsega sam, zato smo tu, da si med seboj pomagamo.

Če to navežem na mojo temo - osebe s cerebralno paralizo zaradi svoje gibalne oviranosti mogoče ne morejo v celoti opraviti vsega, kar lahko naredi nekdo brez težav z gibanjem. Tako kot vsi ljudje - vsi imamo na določenih področjih šibke točke - eni smo leseni pri športu, drugi ne zadenejo niti note prav itn.

Ne glede na te šibkosti, pa ima prav vsak pa tudi vire moči - področja na katerih je dober. 

Celoten svet tako funkcionira. 

"There is a crack in everything. That's how the light gets in." 

Leonard Cohen

Tu smo zato, da drug drugemu razpoke zapolnimo s svetlobo. Smo kot deli sestavljanke. Nihče ni popoln - le skupaj lahko sestavimo celoto.

P.S.: Se opravičujem za manjkajoče strešice...

E-kviz

Še ena zanimiva in uporabna stvar, ki smo jo spoznali na predavanjih;)

Preverjanje in ocenjevanje znanja je tako za učenca kot za učitelja eno izmed najmanj prijetnih opravil. 

Če se spomnim svojih osnovnošolskih let, mi je bilo najbolj mučno takrat, ko sem imela na mizi pred seboj list papirja z vprašanji, ki so me vztrajno spraševala ravno po tistem, česar si nisem in nisem mogla zapomniti. Še sedaj na faksu je zame najbolj stresno prav izpitno obdobje.

Glede na to, da preverjanje znanja za večino učencev predstavlja velik stres, bi se morali učitelji potruditi, da je ta nujni del šole oblikovan čim bolj prijazno. 

En izmed zanimivih alternativni načinov preverjanja znanja so tudi spletni kvizi, ki od oblikovalca ne zahtevajo veliko več znanja kot priprava običajnih testov tipa papir-svinčnik. So zanimiv način, ki bo učence motiviral in jim pomagal, da bodo lažje pokazali, kaj znajo. Po drugi strani pa učitelju služijo kot povratna informacija o uspešnosti njegovega poučevanja.

Na kratko - če se ustrezno oblikovani, lahko z njimi dobro popestrimo neprijeten del pouka.

Sama sem svoj prvi e-kviz izdelala na temo Mayer-jevih načel za poučevanje z večpredstavnostjo:

http://www.proprofs.com/quiz-school/story.php?title=naela-za-pouevanje-z-vepredstavnostjo-mayer

Košarka na vozičku - risanka v Scratch-u

Po doooolgeeem času spet nekaj novega z moje strani;)

Na vajah smo se ukvarjali s programom Scratch. Za nalogo smo morali na svojo temo izdelati krajšo risanko. 

Kot že veste, je moja tema cerebralna paraliza -  okvara v možganih, ki povzroča težave pri gibanju. Osebe s cerebralno paralizo so torej bolj ali manj ovirane pri opravljanju vsakdanjih opravil, ki zahtevajo gibanje. Če je poškodba v možganih težja, mora taka oseba pri premikanju uporabljati voziček. 

Kljub vsem težavam, s katerimi se osebe na invalidskih vozičkih srečujejo, pa lahko le-te s pomočjo ustreznih prilagoditev uspešno opravljajo vsakdanja opravila ter se polno vključujejo v najrazličnejše dejavnosti, kot je npr. ukvarjanje s športom.

V svojo risanko sem želela vključiti tudi ta slednji vidik - šport. Vemo, da je gibanje in zdrav stil življenja izredno pomemben za vsakogar. Za osebe z gibalno oviranostjo pa še toliko bolj - izjemno pomembno je, da so v okviru svojih zmožnosti aktivni in tako krepijo svoje zdravje ter preprečijo nepotrebne komplikacije.

Upam, da vam bo risanka všeč:) Meni je bilo njeno ustvarjanje predstavljalo zanimiv izziv, ob katerem sem se zelo zabavala;)

Košarka na vozičku

Računalniška osebnost

RAY TOMLINSON

To je ameriški programer, ki se je rodil l. 1941. Raymonda Samuela Tomlinsona štejemo za izumitelja e-maila. Prva elektronska pošta je bila poslana l. 1971 preko ARPANnet-a, ki je bil predhodnik današnjega interneta. Ta sistem je prvi omogočil pošiljanje elektronskih sporočil med uporabniki različnih računalnikov, priključenih v omrežje ARPAnet. Pred tem si sporočilo lahko poslal le drugim, ki so uporabljali isti računalnik. 

To je naredil tako, da je uporabil simbol @, s katerim je ločil uporabnika od njegovega gostitelja oz. računalnika. S tem je ustvaril e-mail naslov, ki se ga uporablja od takrat naprej. Prav ta simbol je izbral iz dveh razlogov: @ se ni pojavljala niti v operacijskem sistemu, v katerem je razvil aplikacijo za pošiljanje e-pošte niti v imenih njegovih sodelavcev, s katerimi je komuniciral, niti v imenih gostiteljskih računalnikov. 

Njegov izum ni bil načrtovan. Prvo elektronsko sporočilo, ki ga je Tomlinson poslal je bilo testno in se ni ohranilo. Sam avtor njegovo vsebino opiše kot nepomembno in da jo je zato pozabil. Na začetku si ni predstavljal, kaj pravzaprav bo njegov izzum pomenil. Vendar pa je iznajdba e-pošte izjemno spremenila način komuniciranja in s tem pospešila razvoj informacijske družbe.

Naloga VUG

    Pri vajah za izbirni predmet Večpredstavna učna gradiva smo prejšnji teden spoznali različne formate za shranjevanje grafike. Včasih sem slike preprosto shranjevala, brez da bi se ozirala na to, kakšen format sem pri tem izbrala. Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj točno pomeni določena pripona na koncu imena datoteke. 

Z reševanjem spodnjih treh nalog sem bolj pobliže spoznala prednosti in slabosti posameznih formatov. V prihodnje bom tako lažje premislila, kakšen format datoteke bom uporabila - če ne drugega, bom tako na disku porabila manj prostora za slike;P 

1.    NALOGA:

osnovna fotografija                                   

 

povečan delček fotografije

S pomočjo iskalnika Google sem poiskala fotografijo v povezavi s cerebralno paralizo. Da je ta slika rastrska oz. bitna, sem ugotovila tako, da sem njen majhen delček povečala in s tem dobila popačen košček slike.

Rastrska grafika je namreč način shranjevanja slik z množico slikovnih pik ali pikslov (tj. najmanjših enot slike, ki jim lahko določimo barvo) v obliki 2D matrike ali mreže. Vsi piksli na sliki so enako veliki. Čim gostejša je mreža, tem bolj natančno lahko sliko predstavimo – večje število pikslov pomeni ostrejšo sliko. Ko tako sliko transorfmiramo, torej povečamo, raztegnemo, zavrtimo ipd., dobimo nazobčano sliko – na njej so vidni majhi kvadratki. To se zgodi zato, ker se mreža s piksli zredči in s tem povzroči nazobčanost oz. manjšo natančnost slike.

2.    NALOGA:

Na spletu sem poiskala slike različnih formatov:

•          .gif

Za prvi primer je .gif format primeren, saj je slika predstavlja preprosto animacijo. Medtem ko bi bil za drugo sliko boljši .jpeg format, saj se že pri manjši povečavi opazi občutno popačenje. Pri .gif datotekah je na voljo premalo barvnih odtenkov za predstavitev natančne fotografije - format . jpg pa se nasprotno najbolje izkaže pri fotografijah.

•          .jpeg

Prva fotografija je ustrezen primer uporabe .jpeg formata. Na drugi strani pa bi bila za drugo sliko boljša izbira .png formata, saj so kontrasti med sosednimi piksli precej veliki.

•          .png

Prva slika predstavlja dober primer uporabe formata .png. Slika vsebuje črte, tekst in temno-svetli kontrast. Za drugi primer pa bi bila boljša izbira jpeg. formata, saj je kot sem že omenila ta format primernejši za fotografije. V tem primeru uporabljen .png kljub večji velikosti datoteke, ne prinese bistvenega izboljšanja v kvaliteti fotografije.

3.    NALOGA:

Na internetu sem poiskala fotografijo, ki se navezuje na mojo temo – deček na invalidskem vozičku ima spastično cerebralno paralizo (na to kažejo pokrčene roke).

Prenesla sem jo v program za urejanje rastrskih slik GIMP in jo shranila v različne formate, ki smo jih spoznali tekom vaj.

Tabela z velikostmi datotek v različnih formatih:

.jpeg	75 KB
.gif	124 KB
.png	378 KB
.bmp	792 KB
.tiff	792 KB

Največ prostora na disku sta zavzeli datoteki formata .bmp in .tiff, ki sta obe veliki 792 KB. Format .tiff namreč izberemo, ko želimo čim boljšo kvaliteto slike in nam ob tem velikost datoteke ni pomembna. Format .bmp pa ne podpira kompresiranja in je zato datoteka velika.

Velikost datoteke pa je ravno tako odvisna tudi od same slike: uporabljenih barvnih odtenkov, ločljivosti slike, podrobnosti na sliki itd..

Večpredstavna učna gradiva v specialni in rehabilitacijski pedagogiki

Kaj je cerebralna paraliza?

Zakaj sem se odločila za to temo?

Tekom študija in prostovoljstva sem pridobila že veliko izkušenj z delom z osebami s posebnimi potrebami. Če jih na hitro preletim, sem imela do sedaj priložnosti spoznati, se družiti in delati z osebami, pri katerih so bile prisotne najrazličnejše posebne potrebe. Nekako pa me je že od začetka najbolj pritegnilo delo z gibalno oviranimi, med katerimi je velik del takih, ki ima cerebralno paralizo.

In kaj pravzaprav sploh je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza je ena izmed najpogostejših vrst gibalne oviranosti. Že samo ime pove veliko. "Cerebralna" pomeni, da vzrok tiči v možganih, "paraliza" pa da so prisotne težave z gibanjem in držo.
Torej, če povzamem: cerebralna paraliza je motnja gibanja, drže ali koordinacije, do katere pride zaradi nenapredujoče okvare ali poškodbe nedozorelih možganov.

Kako se bo poškodba možganov izrazila na funkcioniranju posameznika, je odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan oz. okvarjen. Prisotna je lahko spastičnost ali zategnjenost mišic, nehotni gibi, težave z ravnotežjem, požiranjem in govorom. Prizadete so le posamezne okončine ali pa celotno telo.
Poleg motenj motorike pa se lahko pojavijo še mnogi drugi simptomi: težave z zaznavanjem, vidom, sluhom, epilepsija, motnje v duševnem razvoju itn.

Zavedati se moramo, da nista niti dva posameznika s cerebralno paralizo enaka. Vsaka oseba je individuum in jo moramo temu primerno tudi obravnavati.